Slo-Tech - Letošnjo Turingovo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju računalniških ved in predstavlja ustreznico Nobelove nagrade, saj je za to področje ni, sta prejela Andrew G. Barto in Richard S. Sutton. Association for Computing Machinery jima je nagrado podelila za dosežke na področju spodbujevanega učenja (reinforcement learning). Nagrada vključuje tudi milijon dolarjev, ki jih prispeva Google.

Tehniko, ki je danes gonilna sila moderne umetne inteligence, sta Barto in Sutton začela oblikovati v 80. letih minulega stoletja. Tedaj sta v nizu člankov predstavila zamisel, razvila matematične osnove in postavila prve algoritme. Spodbujevano učenje je eden izmed načinov za trening umetne inteligence, ki se mora naučiti izbrati pravilne poti. Do začetka 80. let je bi napredek na tem področju počasen, zato sta nagrajenca oblikovala nov pristop. Agenti umetne inteligence lahko ravnajo po naključju, nato pa njihove poteze ovrednotimo z nagrajevalno funkcijo, ki favorizira želeno...

Slo-Tech - Apple je prenovil družino MacBookov Air, ki so prejeli novi čip M4. Tega že poznamo iz MacBookov Pro in iMacov, zato je skrajni čas, da se znajde tudi v lažjih napravah. Vizualno sicer novi MacBook Air ni nič drugačen, saj so oblika, lastnosti zaslona, tipkovnica, priklopi in drugi vidni parametri enaki. Velika razlika je le nova barva, saj je sedaj na voljo tudi v svetlo modri.

Glavna novost je nižja cena. Najcenejši 13-palčni model, ki ima 16 GB pomnilnika in kapaciteto 256 GB, bo stal 999 dolarjev oziroma sto dolarjev manj od predhodnika. Cena večjega modela s 15-palčnim zaslonom se bo začela pri 1199 dolarjih, lahko pa seveda pošteno raste, če si zaželimo več pomnilnika (do 32 GB), več kapacitete (do 2 TB) ali več jeder. Osnovna konfiguracija čipa M4 prinaša deset večnamenskih jeder (štiri hitra, šest varčnih) in osem grafičnih jeder (GPU).

Še ena manjša novost je kamera z 12 milijoni pik (Center Stage), ki so jo lani dobili MacBooki Pro in iMaci. Ta omogoča slediti ljudem,...

Slo-Tech - Pred dvema letoma smo pisalo o odmevnem primeru v ZDA, ko je odvetnik sodišču predložil dokumente, ki so se sklicevali na neobstoječe primere. Izkazalo se je, da si jih je izmislila umetna inteligenca, ki jo je odvetnik nespretno uporabil. Tedaj jo je odnesel s 5000 dolarjev kazni, opravičilom in obljubo, da tega ne bo več počel. A to ni bil osamljeni primer, se je izkazalo.

V ZDA so odvetniki večkrat uporabili umetno inteligenco in pri tem navajali fantomske primere. Sodišča so do teh izpadov čedalje manj prizanesljiva, ker je nezanesljivost umetne inteligence že splošno znana in bi moral vsak odvetnik preveriti njene izdelke, zlasti reference. Rafael Ramirez, ki je zastopal podjetje HoosierVac, je oktobra lani na primer v enem izmed zahtevkov citiral neobstoječi primer, kar je sodnik hitro ugotovil. Kasneje so pregledali še njegove ostale vloge in ugotovili, da je tudi v vsaj dveh drugih primerih storil enak. Sodišče ni bilo zadovoljno z njegovim pojasnilom, da uporablja umetno...

Slo-Tech - Zlikovci, ki so minuli mesec s kriptomenjalnice Bybit ukradli za 1,4 milijarde dolarjev ethra, so plen večinoma že pretopili v bitcoin. S tem ko so dobrih 400.000 ethrov pretvorili v bitcoin, so napravili šele prvi korak v pranju kriptovalut. Preiskovalci in zainteresirana javnost namreč sproti sledijo ukradenemu premoženju in če bi to sedaj pristalo na reguliranih menjalnicah, bi bilo v hipu zamrznjeno.

Glavni osumljenci so še vedno severnokorejski državni hekerji. Ti so v pranju kriptovalut čedalje podjetnejši in učinkovitejši, uporabili pa so večinoma storitev THORSwap. Ta omogoča izmenjavo kriptovalut brez posrednikov, zato je popularni prvi korak v pranju denarja. Bitcoini, v katere so pretvorili ether, so razpršeni po 4400 naslovih. Za zdaj je približno 10 odstotkov denarja izpuhtelo v obliki provizij, zamrznjenih sredstev in nekaterih dvigov.

Naslednji korak bodo bržkone mešalniki (mixers, tumblers), ki omogočajo mešanje kriptovalut iz več virov, s čimer se oteži...

Slo-Tech - Največji proizvajalec čipov na svetu, ki ga najemajo največja svetovna podjetja, bo v ZDA odprl nove proizvodne kapacitete. Tajvanski TSMC namerava v prihodnjih štirih letih investirati več kot 100 milijard dolarjev v gradnjo tovarn v ZDA. To predvideva novi dogovor, ki ga je podjetje sklenilo z ameriško administracijo.

TSMC v ZDA že ima proizvodnjo v Arizoni. Leta 2020 so tam napovedali gradnjo 12 milijard dolarjev vredne tovarne, ki je lani začela komercialno obratovanje s polno kapaciteto. V načrtu sta tudi dve novi tovarni v Arizoni, ki bosta stali 65 milijard dolarjev. Skupno govorimo že o 165 milijarah dolarjev.

V prihodnosti pa bodo zgradili še tri nove tovarne za izdelavo čipov, dve tovarni za pakiranje čipov ter razvojni center. S tem se bo v ZDA oživila proizvodnja čipov, pri čemer so včasih ZDA vodile, nato pa se je velik del te industrije preselil v Azijo. Trenutno ima TSMC najzmogljivejše obrate zgolj na Tajvanu, kjer proizvajajo najnovejše čipe. To precej moti...

Slo-Tech - Pred tednom smo poročali, da mora Apple v Veliki Britaniji onemogočiti popolno šifriranje podatkov v iCloudu, ker je tako ukazala država v skladu z IPA (Investigatory Powers Act). A Apple se je sedaj pritožil na posebno sodišče (Investigatory Powers Tribunal), ki razsoja o zahtevkih po IPA. To je prvi primer, ko bo sodišče razsojalo o zakonitosti zahteve, da od podjetja zahtevajo zlom lastnega šifriranja oziroma vgradnjo stranskih vrat.

Apple bi moral namreč v Veliki Britaniji opustiti Advanced Data Protection (ADP), kakor imenujejo celovito šifriranje podatkov v iCloudu. Zaradi ADP podjetje niti teoretično nima dostopa do podatkov, zato jih organom pregona ne more izročiti, četudi bi ti pomahali z odredbami. Če pa bi Apple način šifriranja spremenil, tako da bo imel sam dostop do podatkov, bi bil seveda obvezan te izročati v primeru zakonitih zahtev. Apple se s tem ne strinja, ker zasebnost uporabnikov vidijo kot konkurenčno prednost, ki jo ponujajo.

Britanski Home Office, torej...

Apple - Apple je osvežil svoj iPad Air, ki je pred slabim letom dobil čip M2. Novinci bodo imeli še novejše čipe M3, sicer pa se sedma generacija iPada Air ne bo bistveno razlikovala od predhodnikov. Ob tem ne pozabimo, da so iPadi Pro in Maci še generacijo pred njimi, saj imajo čipe M4. Še vedno bo na voljo v oblikah z 11- in 13-palčnim zaslonom, tudi vizualno bo enaka. Apple še vedno uporablja zaslone IPS, ki zmorejo do 500 nit, podpore za HDR pa nimajo. Prav tako ni podpore za WLAN 7, temveč bo moral zadoščati WLAN 6E.

Novosti se skrivajo pod pokrovom, kar pač prinaša čip M3. To je tudi boljša grafična zmogljivost, denimo strojno pospešeni Raytracing in Mesh-Shader. Uporabna funkcija je tudi Dynamic Caching, ki v lokalni predpomnilnik nalaga le podatke, ki so potrebni. Čip M3 ima osem jeder CPU in naj bi bil 35 odstotkov hitrejši od iPada Air s čipom M1. Grafičnih jeder je devet in so 40 odstotkov zmogljivejša od M1.

Obenem je Apple dodal še prenovljeno tipkovnico (Magic Keyboard), ki...

Slo-Tech - Na Škotskem so v Blackhillocku v omrežje priključili novo baterijo, ki s svojo kapaciteto predstavlja največjo baterijo v Evropi. V prvi fazi, ki se je začela včeraj, zmore moči do 200 MW, prihodnje leto pa jo bodo razširili na 300 MW. Njena kapaciteta bo znašala 600 MWh, trenutno pa je 400 MWh. Postavljena je na strateški lokaciji med Ivernessom in Aberdeenom, da bo pomagala razbremenjevati omrežje med konicami.

Baterija je namenjena tudi premoščanju obdobij, ko ni sonca ali vetra, ki sta pomembna vira električne energije na Otoku. Po britanskem načrtu Clean Power 2030 morajo do leta 2030 zagotoviti vsaj za 22 GW nameščenih baterij, ki bodo podpora obnovljivim virom energije.

Poleg shranjevanja energije bo baterija v Blackhillocku zagotavljala tudi stabilizacijo omrežja za NESO (National Energy System Operator). Pričakujejo, da bodo letni prihranki znašali dobrih 10 milijonov funtov, saj bodo lahko v omrežje priključili več vetrnih elektrarn.

V minulem letu so Britanci iz...

Slo-Tech - Zaradi več razlogov so številna podjetja preselila svoje oddelke za IT ali pa pomoč uporabnikom v Indijo, kar je postala realnost vključno z vsemi predsodki, ki so s tem povezani. Eno največjih podjetij na svetu, ki se ukvarja z nudenjem tovrstnih storitev za svoje stranke, francoski Teleperformance, bo za to uporabilo umetno inteligenco. A ne namesto ljudi, saj bodo klicatelji še vedno dobili človeškega sogovornika, ki pa mu bo umetna inteligenca omilila indijski naglas.

Teleperformance ima v Indiji približno 90.000 zaposlenih, še več deset tisoč pa v drugih državah. Med njegovimi strankami so tudi velikani, kot so NHS, Vodafone in eBay, za katere Teleperformacne nudi klicne centre. Za svoje delo sedah uporabljajo programsko opremo zagonskega podjetja Sanas, ki med drugim zmanjšuje možnost za napačno razumevanje in "nevtralizira močne naglase".

Namestnik generalnega direktorja Teleperformancea Thomas Mackenbrock je v četrtek investitorjem dejal, da tehnologija deluje brez...

Slo-Tech - V Kennedyjevem vesoljskem centru so minuli teden postavili nov rekord v hitrosti vozil brez voznika. Predelani Maserati MC20 Coupe, ki za krmilom ni imel nikogar, je dosegel hitrost 318 kilometrov na uro, s čimer je približno devet kilometrov na uro podrl dosedanji rekord iz leta 2022. Tedaj je bil najhitrejši IAC AV-21. Maserati MC20 brez voznika pa je imel od lanskega novembra rekord 285 kilometrov na uro.

Maserati je vozil s posebej prilagojeno programsko opremo, ki jo je razvila Politehnika v Milanu. Projekt je tekel v sodelovanju z Indy Autonomous Challenge, ki je na januarskemu CES 2025 v Las Vegasu organiziral prvo tekmovanje med samovozečimi avtomobili. Poldrugi mesec pozneje pa so podrli še hitrostni rekord. To so storili na 4,5 kilometra dolgi pisti, kjer sicer vozijo raketoplani.

Maserati MC20 je sicer avtomobil, ki je na voljo v redni prodaji, le da ni samovozeči. Je pa samovozeča verzija predlani uspešno prevozila petdeset kilometrov Mille Miglia. Naslednji korak bo...

Firefly - Ameriško podjetje Firefly je danes dopoldan po našem času s pristajalnikom Blue Ghost uspešno izvedlo pristanek na Mesecu. Gre za drugi takšen dosežek privatnega akterja in prvega, kjer je vse potekalo brez težav.

Nasin program Commercial Lunar Payload Services (CLPS), s katerim spodbujajo zasebna vesoljska podjetja k oblikovanju Lunarne ekonomije, žanje konkretne sadove. Po tem, ko smo lanskega februarja videli sploh prvi uspešen pristanek takšne sorte, ko se je na površje našega naravnega satelita spustil pristajalnik Odysseus, firme Intuitive Machines, so sedaj pri konkurenčni družbi Firefly uspeh še nadgradili. Medtem ko je imel Odisej ob pristajanju obilico težav in se je za nameček na tleh še prekucnil, pa je Fireflyjev pristajalnik Blue Ghost podvig izvedel z odliko.



Naprava je v vesolje na raketi Falcon 9 poletela 15. januarja, nakar je skoraj mesec dni krožila okoli Zemlje po vse bolj oddaljenih krožnicah, dokler ni preskočila v Mesečevo in pretekli vikend posredovala...

AMD - Pri AMDju so naposled predstavili grafični kartici Radeon RX 9070 in RX 9070 XT, ki pričenjata generacijo na arhitekturi RDNA 4 in prispeta 6. marca.

Napoved najnovejše generacije radeonov smo pričakovali že na letošnjem Cesu, toda v podjetju so takrat večino podrobnosti o novih karticah še zadržali zase. Čakali so predvsem na strategijo Nvidie, saj so neposrednemu dvoboju s popularnimi geforci s srednjega dela tržišča, kot je RTX 4070, prilagodili vse od čipa do nazivov izdelkov. Prva člana serije RX 9000, to sta RX 9070 in RX 9070 XT, tako res ne skrivata, s katerimi geforci se imata spoprijeti - in za nameček prispeta 6. marca, točno en dan za Geforcem RTX 5070. Njuni nazivni ceni sta 550 dolarjev (ZDA, brez davka) za šibkejšega RX 9070 in pa 600 dolarjev za RX 9070 XT. Novinca v podjetju po surovih zmogljivostih postavljajo nekam med RX 7900 XT in pa RX 7900 GRE, oziroma ju navajajo kot izdelka, primerna tako za igranje v ločljivosti 1440p kot 4K.



Njun čip Navi 48 XL je...

Slo-Tech - Pred štirinajstimi leti je Microsoft za 8,5 milijarde dolarjev kupil Skype, ki je bil tedaj na dobri poti, da postane glagol, podobno kot je to postal google. V tistih časih smo skypali, kadar smo videoklicali v daljne dežele. A zgodila se je zgodovina in Skype je pristal na njenem smetišču. Microsoft bo 5. maja ukinil Skype, nadomestil pa ga bo Teams.

Skype je bil dve desetletji pionir videoklicev, ki svoj čas ni imel dosti konkurence. Nato so se zgodili pametni telefoni, aplikacija za hipno sporočanje, ki so hitro dobile tudi klice in videoklice, ter programska oprema za sodelovanje v poslovnih okoljih. Microsoft je sicer poizkušal Skype približati obojim, a so ga na pametnih telefonih premagale aplikacije, v poslovnem svetu pa Slack. V Redmondu so morali ponovno premisliti svoj pristop.

Začeli so od začetka in pripravili Teams. O aplikaciji Microsoft Teams imajo ljudje zelo različna in močna mnenja, a Microsoft je vanjo bolj ali manj uspešno integriral videosestanke,...

Slo-Tech - Lani je Google v Chromu dokončno prenehal podpirati razširitve, ki uporabljajo Manifest V2, čemur sedaj sledi še Microsoftov Edge. Da se bo moral Manifest v2 posloviti zaradi naslednika Manifest V3, je jasno že več let. Sprememba bi se zdela na prvi pogled nepomembna, a blokiranje oglasov je ena izmed funkcij, kjer bodo sedaj uporabniki na nemilost prepuščeni brskalniku.

V Manifestu V2 so imele razširitve skoraj neomejen nadzor nad tem, kaj in kako brskalnikov pogon izrisuje - torej tudi česa ne. To je lahko imelo tudi varnostne posledice, saj bi zlonamerne razširitve mogle predrugačiti stran in nam kaj podtakniti, za blokiranje oglasov pa je bilo odlično. Manifest V3 tega ne dovoljuje več, temveč predpisuje cel kup API-jev, prek katerih bodo lahko razširitve brskalnik prosile, kaj naj počne z oglasi.

Vsi s tem niso zadovoljni, denimo uBlock Origin se s tem ne strinja (obstaja verzija Lite, ki podpira Manifest v3). Najnovejša verzija Edge (kanal Canary) je nehala podpirati...

Slo-Tech - Google soustanovitelj Sergey Brin, ki je sedaj član upravnega odbora, je v okrožnici zaposlenim sporočil, da morajo delati več. Dejal je, da bi bilo lahko podjetje vodilno na področju umetne inteligence, a bo treba zavihati rokave. Zato zaposlenim svetuje, da so v pisarni "vsaj vsak delovnik", 60 ur na teden pa naj bi bila tista prava mera za optimalno storilnost. Pri tem je meril na zaposlene, ki razvijajo Gemini in druge programe umetne inteligence.

Brin trdi, da se je razvoj izjemno pospešil, dirka za razvoj splošne umetne inteligence (AGI) pa je v polnem teku. Google bi lahko to dirko dobil, zaposleni pa bi s temi orodji - ki bi jih razvili sami - postali najbolj učinkoviti programerji na planetu. Segrey Brin se je v podjetje aktivneje vključil po izidu ChatGPT-ja, ki je Google pričakal nepripravljen. V podjetju je tedaj vlada prava panika, Gemini pa je bil v prvih mesecih popolnoma nekonkurenčen. V naslednjih mesecih so se v podjetju reorganizirali in začeli ponujati umetno...